»Juraj Lerotić je pretresljivo osebno zgodbo režiral na sugestiven in prefinjen način, z uporabo natančnega filmskega jezika in v celoti brez sentimentalnosti.«

»zaradi svoje natančnosti in ambicioznosti v filmskem slogu, ki ju je uspešno in prepričljivo izpolnjeval ob vodenju velike zasedbe«

»To je odstotni delež brez primere, za katerega upamo, da napoveduje kino prihodnosti, v katerem ni predsodkov in diskriminacije.«

»Inovativna režija daje gledalcem možnost globokega povezovanja z vsemi liki, njihovimi usodami, žalostjo in veseljem, obenem pa odpira številna vprašanja sodobnega človeka – od odnosov med moškimi in ženskami do vloge umetnosti v današnjem svetu.«

»Pomemben, čustveno izčrpljujoč film izpostavlja problematiko starševstva, otrok in sistema, ki zanje nima ustrezne rešitve. Prepotreben testament drugačnosti, ki nas opozarja, da življenje ni enosmerno, kot niso enosmerni ljudje, ki potrebujejo empatijo in objem.«

»S premišljeno uporabo črno-bele filmske tehnike je režiser na barvit in zanimiv način predstavil člane glasbene zasedbe.«

»Rojakinja Saule Bliuvaite, režiserka Laurynas Bareiša, je tako dobila nagrado za najboljšo režijo.«

»Vizualno izpiljeno, počasi tlečo in tesnobno študijo človeške krhkosti in družinske travme, umeščeno v klavstrofobično osamo snežnih prostranstev.«

»Film je izjemno močan s svojo vizualno komponento.«

»Naša dežela, Slovenija, je v njih prepoznavna, deluje kot prizorišče lepega, prijetnega filma. Tudi po zaslugi Jake Judniča sedemdeseta in osemdeseta v kolektivnem spominu takrat odraščajočih Slovencev nikakor niso svinčene ali sive barve, nasprotno, prav barvita so«